 |
 |
RAZSTAVA LJUDSKE
OBLAČILNE KULTURE IZ SREDINE 18. STOLETJA POVZETE PO
FRESKAH SLIKARJA FRANCA JELOVŠKA IZ BOŽJEPOTNE CERKVE
NA SLADKI GORI PRI POLJČANAH
Imenujem se Branko Fuchs, sem
predmetni učitelj in vodja FS Košuta iz Poljčan, doma
v Ptuju.Že dvajset let raziskujem in ljubiteljsko
zapisujem slovensko ljudsko zapuščino na območju med
Pohorjem in Halozami. Zapisujem predvsem plese, zraven pa
še pesmi, šege, navade, snemam instrumentalne skladbe
in opravljam poizkuse rekonstrukcije mask, našemljencev
ter pustnih koledniških obhodov. Vsaki predstavitvi
plesa spada tudi nošnja plesalcev, zato sem se pred
desetimi leti odločil, da raziščem in postavim starejšo
nošo, ki bi jo nosili v FS Košuta. Izbral sem freske
Franca Jelovška iz farne cerkve na Sladki Gori. Izbral
sem jih zaradi naslednjih kvalitet:
1. dokaj natančen prikaz oblačil romarjev,
2. paleta pazničnih in delovnih oblačil,
3. čiste in jasno določljive barve,
4. velika gibalna amplituda sicer statičnih romarjev, ki
je podala vpogled v spodnja oblačila.
V nadaljevanju raziskave sem se podal na najbolj
težaven del opravil, to je prosjačenje starih lanenih
rjuh ter iskanje doma stkanega hodničnega platna. Večino
raziskovalnega dela sem opravil na Mladinskih
raziskovalnih taborih na Šmartnem na Pohorju, enem izmed
redkih območij v Sloveniji, kjer se je še ohranilo
ljudsko izročilo. Ugotovili smo, da so domačini
prenehali pridelovati lan in s tem hodnično platno v
sredini tega stoletja. Domače barvanje (muženje v mužah,
približno kubični meter črne močvirske zemlje, kateri
so dodali domača priročna sezonska, naravna barvila ).
V dolini so nehali mužiti po letu 1860, ko je v
Slovensko Bistrico prišel prvi barvar. Muženje na
Pohorju se je nadaljevalo še do začetka 20. stoletja,
še največ med 1. svetovno vojno, eno izmed zadnjih smo
našli v bližini Oplotnice.
Postopek muženja. Naravni postopek muženja
nismo uporabili zaradi naslednjih težav:
1. težavna priprava muže v naravi,
2. muža bi omogočala barvanje samo ene temne barve,
3. prava muža z izdatno močjo barvanja nastaja več
let,
4. zbrano platno je bilo staro že več kot 50 let in
najbrž ne bi vzdržalo več dnevno barvanje v blatu muže.
Zbrali smo 26 rjuh, 104 metrov, več kot 50 let
starega hodničnega platna iz območja med Pohorjem in
Halozami. Ostalo platno, smo kupili na Hrvaškem pri
tkalki Andželi Slaviček, ki je na našo veliko srečo
vse svoje zaloge iz let 1950 do 1960 shranila v svojo
garažo.
V raziskavo in izdelavo noš smo povabili dr.
Marijo Makarovič, ki nam je dala neprecenljive nasvete
glede izbire in izdelave oblačil:
1. določila je barve platna,
2. svetovala krojenje šivilji,
3. določila celotno kompozicijo kompletov za ženske
in moške,
4. pomagala pri zbiranju platna in nakupu ostalih
materialov.
Barvarski mojster iz tekstilne tovarne je s pomočjo
svoje barvne lesvice določil številko barve in zatem
pobarval vsak posamičen kos platna, ki je odgovarjal
odgovarjajočemu delu oblačila. Na ta način smo se
približali podobnemu krojenju in šivanju različno
pobarvanih delov oblačil, kot so to delali v 18.
stoletju.
Imeli smo dokaj sreče pri izbiri izdelovalcev
oblačil in obuval, tako da smo nošnjo uspešno prvič
predstavili javnosti 8. 3. 1998 v avli OŠ Poljčane. Pri
izdelavi so sodelovali mnogi člani folklorne skupine,
KUD Janko Živko, predvsem pa Boštjan Jug, tehnični
vodja pri izdelavi nošnje ter vodja celotnega projekta
Branko Fuchs.
Vso delo je bilo opravljeno ljubiteljsko in brez
vsakršne kilometrine.
Zaradi odcepitve folklorne sekcije iz društva
KUD Janko Živko v samostojno društvo FD KOŠUTA so noše
nasilno zadržali izvršni odbor in godba na pihala prej
omenjenega društva. Po njihovem sklepu nam bodo noše
posojali ob določeni letni najemnini. Postopek
lastninjenja se nadaljuje.
Literatura: FRAN KOVAČIČ: Muže in muženje,
Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 3, 1906....V
nekem pogovoru me je...(priloga) BRANKO FUCHS: Mladinski
raziskovalni tabor Šmartno, bilteni od 1991 do 1987
ZBORNIK OBČINE SLOV. BISTRICA 1, Muže in muženje na
Pohorju
|
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
;%20newWindow.focus())
