Jože Bartolj
Črtomir Frelih
Herman Gvardjančič
Zdenko Huzjan
Tomaž Perko
Veljko Toman
Krištof Zupet
Vinko Železnikar
|
Cor et pICtorIae LaboreM
DeIparae offert,
Fran: Illouscheg
Srce in slikarsko delo Materi Božji
izroča
Franc Jelovšek
300. obletnica rojstva slikarja Franca Jelovška
18. februar 2000, svetoletni dan umetnikov
1. Jelovškovo likovno srečanje v Mengšu
Svetoletni praznik umetnikov 18. februarja
2000 je najodličnejša priložnost, da ga Slovenci počastimo
tudi s spominom na genija slovenskega slikarstva, baročnega
slikarja in freskanta Franca Jelovška (17001764).
1. Jelovškovo likovno srečanje je del projekta Jelovšek,
ki ga uresničujeta Muzej Mengeš in Kulturno društvo
Franca Jelovška Mengeš. Zastavili smo ga leta 1994 z
odkritjem spominske plošče in slikarjeve upodobitve,
delo akad. kiparja Toneta Demšarja, z razstavami
fotografij Jelovškovih fresk z gradu Jablje (1994),
Jelovškovih olj (1996), Jelovškovih avtoportretov in
fresk s Skaručne, Sladke Gore in Grobelj (1997) in z
razstavo kostumov Folklornega društva Košuta iz Poljčan,
izdelanih po upodobitvah na Jelovškovih freskah v župnijski
cerkvi na Sladki Gori (1998). Omenjene razstave so bile v
Galeriji mežnariji v Mengšu in eksponati so zdaj večidel
gradivo za stalno razstavo.
Prevzeti nad stvariteljsko lepoto in svetim v
delih Franca Jelovška želimo iskati vezi, ki bi ga
povezale z umetniki sodobniki prav v tem smislu, ki ga
izraža srce v desnici njegovega avtoportreta na Sladki
Gori. Edino goreče modro srce namreč ima smisel za
celoto, pravi Prešernov nagrajenec za leto 2000 slikar p.
Marko Ivan Rupnik.
Jelovškova likovna srečanja imajo namen ne le letos ob
300. obletnici rojstva, temveč vsako leto počastiti
umetnika Jelovška, nadaljevati slikarsko tradicijo na
mengeškem območju ter uveljavljati sodobne slovenske
slikarje in kiparje, da se bodo na teh srečanjih
podrobneje spoznali z Jelovškom in z nami, ki se
klanjamo umetnosti, ker nas Slovence kar najimenitneje
vključuje v družino drugih narodov.
S tako pridobljenimi likovnimi deli bomo
ustvarjali dragocen zaklad, ki bo ne le dokument o ljudeh,
o času in prelepem Mengšu, ampak tudi sooblikovalec
okolja in ritma življenja tudi za naprej. Po eno delo
vsakega slikarja bomo poskušali odkupiti, tako da bi
tudi udeleženci srečanja imeli "nekaj od tega".
Na 1. Jelovškovem likovnem srečanju je
sodelovalo osem uglednih slovenskih slikarjev, in sicer:
Jože Bartolj, Črtomir Frelih, Herman Gvardjančič,
Zdenko Huzjan, Tomaž Perko, Veljko Toman, Krištof Zupet,
Vinko Železnikar. Naslikali so 33 del in od 19.
februarja do 12. marca 2000 bodo razstavljena na prodajni
razstavi v Galeriji mežnariji v Mengšu.
Janez Škrlep, direktor
1. Jelovškovo likovno srečanje (18. december 199919.
februar 2000)
Umetniške stvaritve udeležencev 1. Jelovškovega
likovnega srečanja v Mengšu, osmih slikarjev Jožeta
Bartolja, Hermana Gvardjančiča, Zdenka Huzjana, Črtomira
Freliha, Tomaža Perka, Veljka Tomana, Krištofa Zupeta
in Vinka Železnikarja so na prvi pogled sestavni del
že utečene dejavnosti naših likovnikov. Težko si
namreč zamislimo slovenskega likovnega umetnika, ki od
prvega takšnega srečanja v Groharjevi koloniji v Škofji
Loki 1957. leta ne bi že kdaj sodeloval na katerem, saj
gre za povezovanje umetnikov, njihovo promocijo, predvsem
pa promocijo in bogatenje kraja oziroma organizatorja
prireditve.
Muzej Mengeš se s svojo obliko vabljenja v
bistvu navezuje na že omenjeni začetek: pritegniti in
združiti znane slikarje ob mislih in spominu na prvo širše
zbiranje slovenskih umetnikov okrog Ivana Groharja leta
1902. Mengšan, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek
je v umetnosti na Slovenskem ime, ki z visoko ravnijo
svojih del spodbuja sodobne umetnike zlasti zdaj, ko se
bliža 300. obletnica njegovega rojstva (4. oktobra). Da
je takšno motiviranje sodobnikov sproščujoče in
ustvarjalno, kaže ravno z razstavo in v katalogu
dokumentirana bera na 1. Jelovškovem likovnem srečanju
nastalih likovnih izdelkov prej omenjenih, med seboj zelo
različnih in vsekakor za današnji čas značilno
neodvisnih slikarjev. Okvir, ki jim ga je postavil ta
veliki freskant, predvsem pa vživetje v njegove zidne
poslikave (zlasti v cerkvah v bližnjih Grobljah in na
Skaručni ter v gradu Jablje) omogoča plemenititi tudi
sodobni likovni izraz, odprtost, videnje in sprejemanje
modernih pobud ter soustvarjanje ob sposobnosti
navezovanja na domačo, se pravi slovensko, le temu delu
Evrope lastno tradicijo. Na kratko: že znani in
uveljavljeni slikarji so pokazali, da ustvarjajo svobodno
in v svojem prepoznavnem slogu; eni so ostali pri tem, da
so se držali utečenosti ob prizadevanju po čim večji
dovršenosti ali svežosti (H. Gvardjančič, T. Perko, K.
Zupet), drugi so izrabili srečanje z velikim umetnikom
za še en preizkus, sproščujoči korak v stran (Z.
Huzjan, V. Toman, Č. Frelih in V. Železnikar), zelo
obetavno pa je svoj prvi nastop v imenitni družbi
prestal J. Bartolj.
Še to: kot nekoč v ustvarjalno plodovitem baročnem
obdobju, ko so nekateri kraji kar tekmovali z domišljenimi
dosežki pri bogatenju lastnega okolja in kulture (tudi
ob talentu F. Jelovška), tako zdaj številni kraji
enakovredno, z enako upravičeno samozavestjo sprejemajo
umetnike za svoje in izpopolnjujejo z njimi sedanji svet
med njimi zelo uspešno, z dobrimi umetniki že dolgo
v zgodovino zapisani Mengeš. Slovenci res še nimamo
nacionalnega programa s tega področja, toda tako se
pravzaprav že uresničuje.
Mirko Juteršek
Teme in program 1. Jelovškovega likovnega srečanja
1. podoba slikarja Franca Jelovška, 2. Mengšani in
mengeške vedute, 3. prosto
18. december 1999 v Galeriji klet na Slovenski
cesti 30 v Mengšu
sprejem gostov z Mengeško godbo
slovesno odprtje razstave slikarja Lojzeta Perka (19091980)
ob 90. obletnici njegovega rojstva
predstavitev slikarjev 1. Jelovškovega slikarskega
srečanja ter izročitev platen, barv in knjige o Mengšu
ogled razstave
srečanje pri obloženi mizi
8. januar 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem
trgu 11 v Mengšu
ogled župnijske cerkve sv. Mihaela v Mengšu
ogled razstave Jelovškovih avtoportretov s Skaručne,
iz Grobelj in s Sladke Gore v Galeriji mežnariji
ogled Jelovškovih fresk v cerkvi sv. Mohorja in
Fortunata v Grobljah
ogled Jelovškovih fresk v cerkvi sv. Lucije na Skaručni
ogled Jelovškovih fresk na gradu Jablje v Loki pri
Mengšu
slavnostno kosilo pri Ručigaju na Dobenu
Do 20. januarja 2000 v Galeriji mežnariji na
Trdinovem trgu 11 v Mengšu
izročitev likovnih del organizatorju (za pripravo
kataloga, okvirjanje)
18. februar 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem
trgu 11 v Mengšu počastitev svetoletnega praznika
umetnikov
postavitev razstave
19. februar 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem
trgu 11 v Mengšu
slovesno odprtje razstave likovnih del s 1. Jelovškovega
likovnega srečanja ob 19. uri
12. marec 2000 v Galeriji mežnariji na Trdinovem
trgu 11 v Mengšu
zaključek 1. Jelovškovega likovnega srečanja
|
