Govor direktorja Muzeja Mengeš g. Janeza Škrlepa 

    "Spoštovani gospod župnik, dragi gostje, dragi Mengšani! 
    Na križišču cest proti Pristavi, Velkikemu Mengšu, Loki in glavni cesti, danes na križišču Jelovškove, Liparjeve in Trubarjeve ulice je do leta 1978 stalo Zelenčevo znamenje, ki je bilo postavljeno leta 1892. Ta zelo lepa, iz rezanega kamna zidana kapelicam je zrasla na mestu, kjer je stalo znamenje že prej, vendar o njem ne vemo kaj dosti. 
    Kapelica je stala v trikotniku, ki ga je tvorilo križišče, obrnjena pa je bila proti severu. Na južni strani kapelice je bil velik lesen križ z INRI tablico, pod njim pa kip Žalostne Matere božje z mrtvim Jezusom. Stranske stene so bile zastekljene, spredaj pa je bila kapelica zaprta z zastekljenimi vrati. V podstavku je bila vzidana kamnita plošča z napisom: O Marija, Žalostna Mati božja, prosi za nas. O Jezus usmili se nas grešnikov. Amen. L. 1892. Na vrhu štiri kapne pločevinaste strehe je bil železen križ. 
    V noči na 16. julij 1961 so v kapelico vdrli neznanci in Kristusu odtrgali roko. Leta 1966 so kip nekoliko popravili. 
    Ime zelenčevo znamenje je kapelica dobila po nekdanji bližnji Zelenčevi gostilni, vendar je po izročilu to bila vaška kapelica. 
    Ob pogrebih iz Trzina ali Loke so tu bile pogrebne molitve. Tam so pogrebci počakali duhovnika, ki jim je prišel nasproti od farne cerkve. Tu so molili in prižigali sveče, če je kdo v soseski bil bolan ali na smrt bolan. Tu so molile matere in otroci v času I. in II. svetovne vojne, ker je bilo zelo hudo, saj je skoraj sleherna hiša imela kakega moškega na fronti. Tu je bil prvi blagoslov ob procesiji Svetega rešnjega telesa ali četrti, če je šla procesija mimo Flisovega, Šetravovega in Jelenovega znamenja. 
    Znamenje so desetletja urejali: Pleterjeva Mina in Johana (Mina in Ivana Janežič), Filipova mama (Terezija Kosec), Kajžna Pavla in Angela (Pavla in Angela Gregorc), potem pa Milka Kuhar (na pobudo Toneta Hribarja) in Angela Hribar, ki ga ureja še danes. V vseh časih pa so ti glavni oskrbniki imeli številne sodelavce. Tako je Pleterjev Pepe (Jože Janežič) vsake toliko poslikal kip, popravil in pobelil kapelico, drugi sosedje pa so za telovo postavili dva manjša mlaja, Jurjeva Ana in Micka (Ana in Micka Zajc) sta vedno dali tepih pred kapelico. Cesta je bila za procesijo po obeh straneh okrašena z zelenimi bukovimi vejami, znamenje je bilo bogato okrašeno s pomladanskim cvetjem, s cvetjem posut pa je bil tudi prostor pred znamenjem. 
    Leta 1978 se je moralo znamenje umakniti cesti. Po načrtih arh. Jožeta Nemca so ga prestavili na zahodno stran Liparjeve ceste. Pri gradnji so uporabili oba kamnita stebra ter seveda kip. Kovinska vrata pa so nekdanja vrata iz pregrade, ki je bila v prezbiteriju župnijske cerkve. Nov prostor nima trikotne zasnove, pač pa je nepravilne oblike s hortikulturno ureditvijo. Stroške zastekljenih oken in hortikulturne ureditve z ograjo in klopmi je takrat krila firma Edigs, izdelal pa jih je mizar Edvard Purkart. 
    Ker je Pieta oziroma kip Žalostne Matere božje bil v zelo slabem stanju, barva je odstopila, gips je je prhnel, je Muzej Mengeš letos na priporočilo Toneta Hribarja vključil v svoj program obnove kulturne dediščine tudi Zelenčevo znamenje.